S Tino sva se dobili 6 februarja v Calafatih. Jaz se še nisem uspela dobro spočit od Painov, ko je bilo potrebno ponovno spakirat, dokupit hrano in se odpravit na pot naslednji dan proti hribom nad Chaltenom.
Chalten, nebo brez oblačka, brezveterje, ali je to mogoce? Kratko obdobje lepega vremena sva s Tino, kljub njenemu slabšemu počutju izkoristili in odšle takoj naslednji dan proti Piedra del Fraile, prespali v šotoru na Piedra Negri in drugi dan preplezali Zahodno steno Mermoza (Argentina, 5+, 600m). Smer, kjer smo leta 2004 z Mojco Žerjav in Markon iz J Afrike bli tik pod vrhom primorani obrnit zaradi močnega vetra. Vesela sem bla da nama je tokrat s Tino uspelo, kljub temu da ni blo čisto brezveterje. Sledili so 30 metrski abzajli in prečenje od snega in vode spranih plat na sestopu, kjer je bil še zjutraj sneg. Sestop nama je vzel malo več časa kot sva pričakovali. Naslednji dan sva sestopili v dolino.
0Prišlo je obdobje slabega vremena in čas za počtek, ki
sva ga preživeli v družbi Luke Krajnca in Tadeja Krišlja v prijetnem Hostlu “Aylen Eike” v
Chaltenu, katerega lastnik je totalni ljubitelj Rock koncertov in dobrih filmov. Med tem časom sva
obiskali dve plezališči, šle balvanirat, splezali 5 raztežajno smer tik nad
mestecem.
Srečni, zadovoljni in utrujeni sva po petih dneh ponovno prišle v dolino. Tako se je za Tino zaključil plezalni trip v Patagoniji, ki ga je preživela z mano. Zadnji večer sva najin vzpon v Fitz Royu proslavili s 500g zrezkom. Tina je naslednji dan zapustila Chalten, jaz pa sem preostanek letošnje Patagonjske avanture preživela ob plezanju, druženju in spoznavanju
novih ljudi, ter nabiranju novih moči v Chaltenu.
Za podporo se zahvaljujem Planinski zvezi Slovenije in Komisiji za alpinizem. Na koncu bi se rada še zahvalila svojemu matičnemu odseku AO Ljubljana- Matica in HIGH5 za podporo, ter svoji mami, ki mi omogoča da lahko počne to kar imam rada.
Ni komentarjev:
Objavite komentar