Plezalni tabor KA PZS »Marmolada - Dolomiti 2013«

V začetku avgusta sem se udeležila tabora pod Marmolado, ki ga je organizirala Komisija za alpinizem PZS pod okriljem Tanje in Andreja Grmovška. Vesela družba, sproščeno vzdušje in dobra pripravljenost udeležencev je pripomogla k uspešno izpeljanemu taboru. Tanja nas je lepo presenetila in nam pripravila najboljše palačinke z mamino domačo marmelado iz češenj in malin:) Slikc ni ker so takoj šle v naše lačne želodce.

Tre Cime and Marmolada, July 2013

Alone

Baterije so se izpraznile, zavedanje da nama je s Tino uspelo preplezati na vrh Fitz Roya po najdaljši smeri še prihaja za mano.

Poleg plezanja sem se udeležila reševalne akcije. Zbralo se nas je približno 40 prostovoljcev, večina plezalci in prebivalci Chaltena. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je odšla takoj proti sedlu Superior, kjer je plezalec zdrsnil na sestopu in padel 30 m globoko v razpoko. Drugi pa smo odšli nasledje jutro in počakali pri jezeru de Los Tres, ter se izmenjavali pri nošenju nosil in opreme.  

Fitz Roy, Afanassieff (1550 m, 30°, 6a+, A0) with Tina di Batista, Februar 2013

S Tino sva se dobili 6 februarja v Calafatih. Jaz se še nisem uspela dobro spočit od Painov, ko je bilo potrebno ponovno spakirat, dokupit hrano in se odpravit na pot naslednji dan proti hribom nad Chaltenom.

Chalten, nebo brez oblačka, brezveterje, ali je to mogoce? Kratko obdobje lepega vremena sva s Tino, kljub njenemu slabšemu počutju izkoristili in odšle takoj naslednji dan proti Piedra del Fraile, prespali v šotoru na Piedra Negri in drugi dan preplezali Zahodno steno Mermoza (Argentina, 5+, 600m). Smer, kjer smo leta 2004 z Mojco Žerjav in Markon iz J Afrike bli tik pod vrhom primorani obrnit zaradi močnega vetra. Vesela sem bla da nama je tokrat s Tino uspelo, kljub temu da ni blo čisto brezveterje. Sledili so 30 metrski abzajli in prečenje od snega in vode spranih plat na sestopu, kjer je bil še zjutraj sneg. Sestop nama je vzel malo več časa kot sva pričakovali. Naslednji dan sva sestopili v dolino. 

0Prišlo je obdobje slabega vremena in čas za počtek, ki sva ga preživeli v družbi Luke Krajnca in Tadeja Krišlja v prijetnem Hostlu “Aylen Eike” v Chaltenu, katerega lastnik je totalni ljubitelj Rock koncertov in dobrih filmov. Med tem časom sva obiskali dve plezališči, šle balvanirat, splezali 5 raztežajno smer tik nad mestecem. 

Po osmih dneh je vremenska napoved obetala tridnevno obdobje lepšega vremena, z rahlim vetrom, stabilnim pritiskom in temperaturami okoli 10°C čez dan. Najin prvotni plan je bil preplezati Tehuelche v Severni steni Fitz Roya. Zaradi še nestopljenega snega v ostenju, sva se odoločili za tehnično manj zahtevno, toda daljšo smer v Zahodni steni. V torek, 19. februarja sva po 8 urah iz Chaltena prek Pasa del Cuadrada dostopili pod steno, kjer sva prespali. Zato da sva si ogledali razmere v steni sva hodili čez dan. Kot sva predvideli je bil zgornji del oblečen v sneg, v počeh pa je bilo še nekaj ledu in ponekod je curljala voda.S plezanje sva pričeli v sredo zjutraj in prvi dan uspeli preplezati do polovice smeri, kjer sva bivakirali. Drugi dan je bil najhladnejši, zato nama prvi raztežaji vzeli nekaj več časa za plezanje. Zvečer naju je pričakala udobna polica. Za zajtrk tretjega dne pa sva dobili še en raztežaj s težavnostjo 6a+ OW (off-width), ki sva ga zmogli in okoli poldneva stali na vrhu. Sledil je spust po Franco - Argentini. Na sestopu se je vreme poslabšalo in tako sva se večino smeri spuščali (abzajlali) v megli. Za zadnji del sestopa naju je čakal se leden greben na sedlu La Silla, ter spusti po razmočenem snegu v kuloarju Brecha de los Italianos. Po uri hoje po ledeniku do Passa Superior naju je pričakal najin 4. bivak, od kar sva zapustili mestece Chalten.

Srečni, zadovoljni in utrujeni sva po petih dneh ponovno prišle v dolino. Tako se je za Tino zaključil plezalni trip v Patagoniji, ki ga je preživela z mano. Zadnji večer sva najin vzpon v Fitz Royu proslavili s 500g zrezkom. Tina je naslednji dan zapustila Chalten, jaz pa sem preostanek letošnje Patagonjske avanture preživela ob plezanju, druženju in spoznavanju novih ljudi, ter nabiranju novih moči v Chaltenu. 

Za podporo se zahvaljujem Planinski zvezi Slovenije in Komisiji za alpinizem. Na koncu bi se rada še zahvalila svojemu matičnemu odseku AO Ljubljana- Matica in HIGH5 za podporo, ter svoji mami, ki mi omogoča da lahko počne to kar imam rada.