Cahamonix je prijeten tudi če je slabše vreme. Prejšnji teden (20.4.-3.5.2014) sem plezala v družbi Martine in Nicota, tukajšnja lokalca okoliških plezališč. Med tem ko je Tommi bil v vrcu smo izkoristili čas in se odpravli plezat. V tednu dni sem kar štirikrat obiskala različna plezališča (Bionnassay, Chapelle Saint-Gras in Balmette) in vsa so bila dobra. Martina je vsakič zlezla kakšno težko smer, ki ji je ostala iz preteklost, Nico se je trudil v svojem projektu, jaz pa sem se dobro vplezala in odpra dva projekta za prihodnje.
Restday-je preživljam na smučkah ali kolesu. V pancerjih grem lahko iz Les Houches na bus ali s kolesom na stenco v Chamonix. Ko opazujem avte, pa se na voznikovem sedežu pelje kuža ali vrečka s hrano. Aaaaa angleški avto. Imam občutek da sem v Londonu, samo da se prebujam s pogledom na hribe, če glih ne dežuje. Ko pa je vreme resnično slabo pa treniram na stenci v Chamonixu. Najtežji del je počivati.
